Želim si, da bi moja država zapustila EU.

Ko vidimo glavne učinke podnebnih sprememb na svet, mora EU poskrbeti, da bo vedno upoštevala svojo lastno strukturo in varnost. Vstopamo v fazo, v kateri bo povečanje vsega od suše do lakote privedlo do neizmerljivega trpljenja, zdaj pa moramo razumeti, da je strukturno nemogoče sprejeti milijone beguncev, ki bodo in že bežijo z območij razsoljevanja.

Hkrati smo odgovorni, da čim več pomagamo z našimi viri in sodelujemo z manj razvitimi državami, da bi jim pomagali nadoknaditi zaostanek v infrastrukturnem in socialnem smislu.

Vloga EU v svetu mora biti uravnotežena, sosedu ne morete pomagati, če se ne morete sami pomagati.

Poskusijo vključiti nekatere države, čeprav imajo v Evropi malo ozemelj ali jih sploh nimajo, imajo pa skupno zgodovino in kulturo (Kazahstan, Maroko itd.). To je lahko pozitivno le za kulturno raznolikost in Unijo med državami. Evropska unija je izvorna, vendar ne bi smela biti njen namen.

Evropska
unija mladim Evropejcem ponuja aktivnosti, kot so evropska solidarnostna enota, evropska mladina, kultura, šport in drugi dogodki, vendar do njih, če živite zunaj EU, ni mogoče dostopati, tudi če ste polnopravni evropski državljan in do njih ne morete dostopati zgolj iz razlogov prebivanja. To se mi ne zdi pravično, zato bi morala EU sprejeti nove tenologije in varne prostore za vse mlade, ki si jih želimo udeležiti, ter dati na voljo tudi osebna mesta v Evropi, saj imamo v EU enake pravice.
Odličen način za zagotavljanje pravic mladih Evropejcev je enakost med vsemi državljani. Po mojem mnenju bi bilo pravično, da institucije Evropske unije ponudijo priložnosti mladim državljanom, ki tako kot jaz ne živim v EU, lahko sodelujejo v različnih dejavnostih, v katerih lahko izrazimo svoje mnenje o prihodnosti Evropske unije.
Hvala za vašo pozornost.

EU vse bolj osupljivo sodeluje s kitajsko vlado vsak dan, ne da bi pri tem upoštevala kršitve človekovih pravic. Kaj se je zgodilo z ohranjanjem evropskih vrednot? Mir, enakost, človekove pravice? Nič? Seveda so žepi birokratov globlje kot njihovo dostojanstvo? EU je postala globalen, represiven in koruptiven stroj. Ta namen je bil izgubljen že pred časom, ko se je ponovila hladna vojna in vzhodna fronta ni bila več potrebna.

Ob gledanju današnjih svetovnih novic vidim vse bolj potrebo po združeni Evropi. EU bi morala imeti skupno zunanjo politiko in bi koristila Evropi, če bi se lahko borila proti grožnjam, kot sta Kitajska in Rusija. Kitajski posegi v politike EU dokazujejo, da smo postali odvisni od mehke moči Kitajske. Poleg tega je evropsko povezovanje ključnega pomena za ohranjanje miru na naši celini. Odpreti moramo vrata za več držav, kot sta Moldavija in Ukrajina na vzhodu in v državah Zahodnega Balkana, in sicer z zagotavljanjem pomoči za boj proti vplivu Kitajske in Rusije ter spodbujanjem skupne evropske kulture. Pomagal nam in državam, spoštljivim.

Imam dva majhna predloga, ki lahko, če se pravilno izvajata, močno vplivata na prihodnji razvoj šol in enake možnosti:

I. Forumi evropskih šol (glavni in študentski)
Na področjih, kot so vključevanje, digitalizacija, starostna mešanica v razredih... predsodki ali pomanjkanje znanja, včasih upočasnjujejo inovacije. Na evropskem šolskem forumu se ravnatelji in dijaki srečajo z drugimi vodstvenimi delavci šol in dijaki, da bi se seznanili z novimi načini organizacije šole. Delavnico oblikujejo strokovnjaki z namenom, da bi bile progresivne ideje šol tema razprave. Namen te zamisli je tudi preprečiti ločevanje učiteljev, učencev in ravnateljev med razpravami.

II. Evropska solidarnost za učilnico
Nekatere države (npr. Romunija) imajo nižji proračun za izobraževanje (prilagojen glede na kupno moč) od povprečja EU, prav tako Francija, čeprav za izobraževanje porabi večji delež BDP od povprečja EU. Te države se soočajo s posebnimi izzivi pri financiranju šolskega izobraževanja, bodisi zaradi slabše gospodarske uspešnosti bodisi zaradi večjega števila študentov. Ti študenti bodo prihodnost EU. Države z manj študenti in večjo gospodarsko močjo bi morale sofinancirati projektne programe za „bolj težavne“ države. Primer: financiranje dvigal v šolskih stavbah za vključevanje, vzpostavitev šolskih avtobusov na podeželju ali finančna podpora za šolske otroke, ki želijo opraviti študentsko izmenjavo. (številke 2018)

Poveèajmo evropsko diplomatsko vlogo v svetu - „Unija regionalnih organizacij“

MERCOSUR, Afriška unija, ASEAN, Sectsco... V zadnjih letih je bilo ustanovljenih več novih in zanimivih regionalnih organizacij. V vse bolj globaliziranem svetu smo močnejši kot sami. Te skupine bodo z leti pridobile vse več pristojnosti in tako postale vse pomembnejši partner. Pogajanja o trgovinskih sporazumih in varnostnem sodelovanju ne bodo več potekala na dvostranski ravni med državami in EU, temveč med regionalnimi organizacijami.

Ta pojav je v tem obsegu nov in obstoječe diplomatske strukture ga ne morejo obravnavati. Na primer ZN, ki regionalnim organizacijam ne morejo zagotoviti okvira za pogajanja, ker so zasnovani za sodelovanje med posameznimi državami in kažejo na nezmožnost reform.

Evropska unija ima priložnost, da uporabi svoja znanja in spretnosti na področju diplomacije za začetek oblikovanja „Unije regionalnih organizacij“ na mednarodni ravni. To bi ga postavilo nazaj na svetovno prizorišče, hkrati pa bi dokazalo samostojnost pri ustanovitvi tako velike organizacije.

Kaj menite o tej zamisli? Ali je to le sanje ali pa je smiselno? Katere prednosti in slabosti vidite v njem in kaj bi bilo za vas pomembno v Uniji regionalnih organizacij? Veselim se vaših pripomb.

V nasprotju z drugimi diplomatskimi misijami, ki imajo dobro opredeljeno politiko in so v skladu s svojimi ideali, diplomatska misija EU doslej ni izvedla te standardne prakse za diplomatska predstavništva. EU se mora prenehati boriti proti 1 ali 2 svojih držav članic in imeti trdno zunanjo politiko, ki jo na srečanjih z drugimi diplomatskimi misijami izkazuje odločno in odločno.

EU potrebuje enotno vojsko EU. S tem bi prihranili sredstva in denar, ki bi jih lahko ponovno vložili v druge dele gospodarstva, hkrati pa utrdili, kako svet vidi EU in njeno enotnost. Zmanjšanje verjetnosti provokacij tretjih držav.

Če se v EU sprejme več evropskih držav, lahko nekatere države članice obremenjujejo. Vendar je breme, da se jih ne sprejme v EU, veliko večje. Preprosto gospodarstvo je, da se zavedamo, da večji trg vodi k večji gospodarski proizvodnji, vendar je, če ne gre za ekonomsko utemeljitev, tako enostaven kot bolj prijatelj, boljši. Sprejetje teh držav, ki so večinoma naklonjene EU, bi moralo biti prednostna naloga, preden se zatečejo v roke Rusije ali Kitajske.

EU bi morala storiti več za Bosno in Balkan na splošno ter si bolj prizadevati za obveščanje o pomenu širitve. Zato bi morala vključiti mlade, ki jih to zadeva, in jih preoblikovati v ambasadorje za Balkan, da bi lahko vsaka država EU razumela, kako pomembno je vključiti Balkan.

EU bi morala biti proti ljudem in državam, ki ne spoštujejo mednarodnih zakonov in pogodb
Še enkrat bi morali imeti odločnejše resolucije o Ruziji za vdor v Ukrajino, vsaj dokler ne zapustijo imperialističnih namenov.
Braniti bi morali prebivalce Sahare, ki je lastna država, ne glede na to, kakšno je mnenje Maroka.
Zagotoviti moramo, da vse države nimajo jedrske energije v vojski, ne le „komunistične“ ali „kapitalistične“ države. Svet ne more biti v vojni, saj vojna pomeni trpljenje, prvi korak pa bi bil izkoreninjenje jedrskih bomb
EU MORA držati mir in mir MEAN zase in za svet

Evropska unija bi morala imeti v odnosu do drugih držav enoten glas, ki bi bil soglasen, ne 26 glasov, z različnimi cilji, ki bi bili odvisni od njihovih posameznih strategij in ciljev. Državam članicam Unije ni treba gledati na lastno pomanjkljivost in na dobro celotne Unije.
Po mojem skromnem razumevanju bi si bilo treba prizadevati na več področjih, tj. na fiskalni uniji, saj imamo monetarno unijo ter prosti pretok oseb in blaga,
nato pa naredimo korak na pomembnem področju in delamo v zvezni uniji držav, pri čemer ostanemo del te nacionalne „suverenosti“ in upoštevamo moč Evropske unije.

Od avgusta 2019 do 1. januarja 2021 sem bil uradnik za ohranjanje narave. V tem času sem zasadil drevesa pri eni od madžarskih organizacij. Zasadili smo 1300-1600 dreves v 21 naseljih v enem okrožju. Mislim, da je prihodnost v sajenju dreves!!

Začeti govoriti o EU kot zvezni državi. Kohezivna zunanja politika, vojska in gospodarstvo bi EU le okrepila na mednarodnem prizorišču in jo vrnila iz severa ZDA/Kitajska nazaj na prvo fazo.

Za EU je pomembno, da ima odnose z drugimi državami, ki niso države članice. Dobro je, da revnejšim državam pomaga finančno in praktično, kot je Sirija.

Evropska unija mora imeti bolj proaktivno vlogo v izobraževanju v državah v razvoju, da bodo lahko ti ljudje imeli boljšo kakovost življenja.

Na ta način sem predlagal financiranje šol in institucij, ki spodbujajo izobraževanje mladih v državah v razvoju, ter ohranitev vrednot Unije, pa tudi možnost dela in nadaljevanja študija v Uniji, če se strinjajo z vrednotami Evropske unije (demokracija, enakost spolov, spoštovanje človekovih pravic...) in jih spoštujejo.

Demokracija je povsod na obrambnem področju. EU mora biti njena glavna zagovornica, vendar ne sme biti neoborožena. Za boj proti avtoritarizmu so potrebni skupna vojska, geopolitična strategija in vizija EU. Zdi se, da bo neobdelana energija spet potrebna v 21. stoletju in če EU ne bo pripravljena biti to, kar v nemščini imenujemo „Wehrhafte Demokratie“, se ne bo mogla braniti proti Kitajski, Rusiji in podobnim.

Krepitev vezi z državami v razvoju z naložbami in sodelovanjem med univerzami kot blokom. To bo okrepilo položaj EU v svetu.

Nekatere balkanske države ter Ukrajina in Gruzija bi morale imeti podobne sporazume kot Norveška, vendar bi morale biti zahteve za polnopravno članstvo še strožje. Preprečiti moramo vstop na drugo Madžarsko.

Menim, da ima Evropska unija zaradi zmožnosti sklepanja sporazumov z drugimi organi po vsem svetu pomembno vlogo v diplomaciji. Zato menim, da so glavne vrednote, ki jih mora Unija podpirati, solidarnost, sodelovanje in sodelovanje v zadevah, kjer lahko Evropska unija prispeva k zagotavljanju miru in blaginje v svetu.
Glede na to, na kaj bi se morala osredotočiti zunanja politika EU, kot sem omenil zgoraj, mora Unija posredovati v vseh sporazumih različnih vrst, saj mednarodno sodelovanje Evropske unije vpliva na ves svet, zato je bistveno, da je učinek vsakega sporazuma pozitiven tako za Evropo kot za preostali svet.

1. Evropa mora ponovno preučiti svojo preteklost, vendar se ne sme zanašati na to, da je civilizacija ali nevarnost vojne. Ugotoviti je treba njene korenine in še naprej voditi vrednote in kolektivne intelektualne dobrine, ki presegajo meje in druge ovire. To vključuje trajnostno promocijo in trženje evropske kulture, krajine, vrednot, življenjskega sloga itd.
2. EU bo svojo moč na novih področjih in razsežnostih našla v družbi, ki se globalizira. Biti usmerjen v prihodnost, imeti vodilno vlogo pri zeleni preobrazbi, digitalizaciji, javnem zdravju in še marsikaterem drugem. Imeti ključno besedo pri oblikovanju standardov in imeti vzorno vlogo pri vodenju takšnih prenov.
3. EU mora preučiti in prenoviti varnostno mrežo, na katero se je doslej oprla. To vključuje ključne in razvijajoče se razsežnosti varnosti, projekte, partnerstva in strateške prednostne naloge.
4. EU je bila vedno tam, kjer se vzhod sreča z zahodom. Preveriti bi morala svojo vlogo posrednika, moderatorja in spravnega posredovalca na svetovnem prizorišču. Ne bi smela zasidrati svojega vpliva na trdo moč, temveč bi morala taktično oblikovati diplomatske strategije in zgraditi skupnost, ki je varovalni pas za prihodnje reševanje sporov, preprečevanje konfliktov in pogajanja.

Evropska unija bi se morala postopoma širiti proti Balkanu in Ukrajini

EN:
EU mora postopno komunicirati z Balkanom in Ukrajino

Evropska unija mora končno prevzeti odgovornost in ukrepati do držav članic Evropske unije. Turška republika nezakonito zaseda svojo matično državo in v zvezi s tem ni bilo storjenega nič. Opazujemo le provokativna dejanja, ki jih Turčija ustvarja v odnosu do Cipra, Grčije, Armenije, Sirije itd., in ne ukrepamo. Evropska unija postaja ideja, ki ne izpolnjuje svoje politike in ciljev

EU bi morala ravnati okoljsko odgovorno v tujini
politika, z uporabo svojih orodij razvojnega sodelovanja za pomoč tretjemu
države v boju proti podnebnim spremembam (usposabljanje delavcev,
vzpostavitev obratov za recikliranje v državah, ki so uvoznice
plastika – da se prepreči, da bi se končale na odlagališčih ali v morju —
itd.). Poleg tega je Sredozemlje najbolj onesnaženo morje v
Svet in EU bi morali storiti več za rešitev tega problema. Št. #StandForSomething

EU bi morala podpreti španski jezik, ki bi moral postati tudi delovni jezik Evropske unije. EU bi morala okrepiti odnose s špansko in portugalsko govorečimi državami, saj skupaj predstavljajo več kot 1000 milijonov ljudi. Stabilnost in demokracija v Latinski Ameriki bi morala biti prednostna naloga EU, ki bi morala dati trgovinsko prednost tistim državam, ki se približujejo evropskim standardom. EU bi morala financirati osnovne infrastrukture, ki povečujejo konvergenco ibersko-ameriške regije. Ne smemo pozabiti južnega Atlantika; EU bi morala podpirati procese regionalnega povezovanja, kot je SICA, in spodbujati več regionalnih sinergij v Latinski Ameriki. Št. #StandForSomething

EU bi morala zagotoviti sredstva in tehnično podporo tistim državam sredozemskega bazena, ki sprejemajo demokratične modele, kot je Tunizija. Št. #StandForSomething

Veliko bi bilo, če bi EU igrala večjo globalno vlogo na gospodarskem, diplomatskem in kulturnem področju. Kot Evropejci moramo poskrbeti, da bo naša prisotnost povsod po svetu prisotna in odločna. Zato je ključnega pomena spodbujanje odnosov z našimi zavezniki znotraj in zunaj EU in Nata ter z narodi, v katerih moramo okrepiti naše odnose.

Na primer, spodbujanje izmenjav za mlade po svetu je lahko odlična ideja. V ta namen bi morala EU nagraditi ljudi, ki izstopajo na nekaterih področjih, kot so: Akademske zapiske, državljanske zapiske ali zanimanje za učenje o narodu za to izmenjavo.
Po drugi strani
pa ima Evropska unija programa Erasmus in Erasmus Plus, ki sta podobna moji zamisli, vendar bi lahko EU te nove izmenjave opravila z ljudmi iz vseh 27 držav članic, pri čemer bi imela enake gospodarske razmere in bi jih upoštevala, da bi vsi lahko izvedli ta projekt.
EU
mora povečati našo prisotnost tudi v državah, ki potrebujejo humanitarno in socialno pomoč, pa tudi v krajih, kjer se kršijo človekove pravice.

Poleg tega mora EU spodbujati svoje mednarodne odnose s spodbujanjem dela v tujini, predvsem mladinskega dela. Biti moramo tudi jedrnati z našimi vrednotami in jih braniti pred drugimi narodi. V ta namen ne smemo dovoliti, da bi se v odnosu do naše unije zgodile tragedije ali izsiljevanje, zato moramo spodbujati odnose z našimi vojaškimi zavezniki, da bi se izognili tragičnim razmeram, tako v EU kot po svetu. Dogajanje zunaj EU nas bo sčasoma prizadelo, zato se moramo boriti proti našim pravicam in vrednotam ter jih razkrojiti že več kot 50 let.
Spodbujanje
informacij v učilnici o drugih narodih, temah mednarodne razprave ali odmiku od drugih narodov v zgodovini je lahko še ena od odlična ideja za evropske državljane, da se seznanijo z drugimi kulturami in narodi, medtem ko se učijo iz naše preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
EU bi morala razmisliti
tudi o spodbujanju odnosov z državami v vzponu in pri njihovem razvoju, če spoštuje pravice vseh državljanov. Poleg tega bi bilo treba v teh novih regijah v vzponu spodbujati okolju prijazen razvoj, da bi se izognili okoljskim nesrečam.

Zahvaljujemo se vam za dobre dni.

V globaliziranem svetu, v katerem Kitajska in ZDA narekujejo svetovne zadeve, bi si morala EU prizadevati za vse tesnejšo zvezo, ki bi v bližnji prihodnosti postala konfederacija. Skupaj smo močnejši. Samo Nemčija ali Francija sta na svetovnem prizorišču zanemarljivi, kaj šele moja država na Hrvaškem. Vendar bi lahko skupaj oblikovali boljši svet, lahko pa bi se pogajali s Kitajsko ali ZDA pod enakimi pogoji. Predstavljajte si vse težave, ki bi jih lahko rešili skupaj.
Imamo zastavo, imamo himno. Zdaj je čas za Evropsko konfederacijo.

Evropska unija lahko prevzame najmočnejšo državo sveta!
Poskočiti se moramo!!

Ustvariti bo lahko evropsko super državo, ki nam bo omogočila boljši konkurenčni položaj v primerjavi z drugimi silami.

Vojaško zavezništvo poleg evropskega gospodarskega zavezništva in močnejše institucije, ki bi presegale prostočasne dejavnosti narodov, kar bi omogočilo združitev Evrope.

V Franciji je vprašanje varnosti in mednarodnega zastopanja vedno zelo pomembno. Zato Francija vlaga velika sredstva v svojo vojsko in diplomatsko mrežo. Francosko prebivalstvo v času krize ni Evropejec (spomnite se na rezultate Maastrichtske konference). Obstaja potreba po evropski vojski, ki bi jo financiralo, opremilo in sestavljalo 27 držav z jasnim in hitrim političnim poveljstvom: 4 največje države odločajo o uporabi te vojske in zunanji politiki EU. Države srednje in vzhodne Evrope potrebujejo varnost, vendar ni dovolj, da bi imele te države pravico do veta na vojaške in politične odločitve EU. Želi prepričati vse (zakaj bi imela Slovenija enako moč kot Francija) in s tem, ko zavrača udejstvovanje francoske diplomacije, postopoma umre. Če bo Francija iz varnostnih razlogov in izstopila iz Unije, bo EU umrla, vzhodne države pa bodo zelo ogrožene.
Opustimo lizbonski sistem odločanja in sprejmemo sistem, v katerem se odločajo zgodovinsko vplivne države. Današnji evropski diplomati so preproge, Erdogan ga je razumel...

Združiti sile za posredovanje in skupni proračun za ponovno vzpostavitev trajnih meja v Evropi.
Vzpostavitev posebne policije za boj proti priseljevanju in lov na past vsake nezakonite osebe, da bi se vrnila zunaj naših meja peščenjaka ali sile. Obravnavanje
nezakonitega priseljevanja kot kaznivega dejanja v Evropi.
Oblikovati pomorske sile po vsej Evropi, da bi ustavili migracijske vdore po morju.
Ukiniti človekove pravice kot univerzalno temeljno načelo iz držav Unije.
Z ukinitvijo sodišča za človekove pravice mora vsaka država še naprej nadzorovati svojo pravico in zakonodajo.

Čim prej poiščite to možnost.

EU ima že močne temelje kot zanesljiva partnerica v okviru svojih politik vzhodnega in južnega sosedstva. Veliko je bilo storjenega in v številnih sektorjih je bilo v zadnjih letih porabljenih veliko finančnih in humanitarnih virov. Glede na to menim, da lahko EU postane še pomembnejši akter v teh regijah. Želim si, da bi bila skupna zunanja in varnostna politika bolj specifična in učinkovita za „vzdrževanje“ držav pri sprejemanju pravočasnih in učinkovitih odločitev. Menim, da je lahko EU bolj specifična in celo zahtevna pri spodbujanju svojega stališča glede vprašanj.

V vsaki fazi proizvodne linije bi morali zahtevati večjo preglednost podjetij. Tako bi ljudje lažje razumeli, kaj uživajo, in se pri nakupu ozaveščeno odločali. To bi koristilo tej pomembni vrednoti EU, tj. svobodi in dostopu do informacij. Poleg tega bi vsaka država lahko učinkovito in ob poznavanju svoje uvozne politike učinkovito urejala svojo uvozno politiko.
Nekatera podjetja (zavestno ali ne) sodelujejo pri prisilnem delu, sodobnem suženjstvu in trgovini z ljudmi. S tem bi se povečalo človekovo dostojanstvo po vsem svetu. Nazadnje bi Evropski uniji omogočil večjo prožnost pri njenih ukrepih za izgradnjo bolj trajnostnega sveta.

Spoštovani,
mislim, da je bila velika zamisel, da se ustvari Evropska unija, vendar dejanska struktura ni dovolj močna, da bi bila zelo učinkovita glede vpliva na svet in celo na njegove člane. Zdi se, da so med stopnjami razvoja med nekaterimi članicami velike razlike. Oglejte si Romunijo in nato na primer pogledate Nemčijo. Evropska unija uvaja nekatere zahteve, vendar so le redko obvezne. Države so za to koalicijo preveč neodvisne. Zato menim, da bi bilo dobro narediti korak naprej v tej ideologiji in ustvariti resnične Združene države Evrope, kot so ZDA. To pomeni, da mora biti predvsem zvezni zakon, biti mora evropski jezik, edinstveno gospodarstvo, pravica, ustava temeljnih pravic itd. Enako kot Združene države Amerike. Biti mora ostra izbira, zaradi česar si želimo varen kraj za življenje, bistveno izboljšanje kakovosti življenja in resničen način razvoja. Stvari ne morete storiti za polovico. To storite pravilno ali pa tega sploh ne storite. Naredimo Evropo v čim večji meri. Združeni smo resnični.
Dobrodošli!

Evropska unija bi morala postati zveza.

1. Enoten glas na ravni zunanje politike.
2. Edini predsednik vlade.
3. Samostojni predsednik

Prosimo, poučite prihodnje predsednike Komisije, Parlamenta ali Sveta o diplomatski razvrstitvi, ki jo imajo med uradnim obiskom druge države, da bi se izognili izjemnim situacijam, kot se je zgodilo v Turčiji, kjer je bil predsednik sporen na podlagi osebne pripadnosti in ne pravega razvrščanja. Zares je bila zastrašujoča

Odpravite embargo na sredstva za odpornost, ki ste ga uvedli za države članice, kot sta Poljska ali Madžarska. Ljudje po vsej Evropi trpijo po pandemiji, zato ste se odločili, da nekaterim od njih ne boste pomagali iz političnih razlogov. To se je moralo ustaviti. Prenehajte ustrahovati in spodkopavati vlade, ki jim „ni všeč“. Ko bo čas, jih bodo ljudje spremenili. Vljudno počakati na demokratične spremembe, nehati nasilno prenašati politične agende in prenehati diskriminirati ljudi v EU, ki temeljijo na političnih vprašanjih, vsaj takrat, ko se zgodi naravna nesreča!

HI,

Da bi se borili proti EU, predlagam, naj Evropska komisija uvede evropski potni list, ki ga lahko za to zaprosi vsak državljan iz EU. Na ta način lahko vidimo koristi kot državljani EU. Verjamem, da so ljudje po vsej Evropi v obdobju 20-30 let bolj eden od drugega.
Hvala

EU moramo dati na voljo vsem državam po svetu. Morda se želi pridružiti tudi Avstraliji. Ali Japonsko. Zakaj ne?!! Kot vsako podjetje moramo okrepiti naš model. Naš odtis moramo postaviti kjer koli, sicer bo to storila Kitajska ali Rusija. Veliko evropskih držav (EU ali ne) je že skoraj (če ne v celoti) zmagalo med tema dvema silama.

Edinstveno je, da je EU reprezentativna v številnih državah z ekskultativnim kulturnim bogastvom. Te države so tako različne, vendar imajo isti cilj: živeti v miru. Ker je EU edina unija s takšno raznolikostjo, bi morala biti vzor za preostali svet, tako da bi jih naučila, da druga drugo sprejmejo in spoštujejo svoje klasifikacije in veroizpoved.

Evropska unija bi morala imeti dejavnejšo vlogo v boju za demokracijo in človekove pravice po vsem svetu. To vključuje odločnejše stališče do avtoritarnih režimov, kot sta Kitajska in Rusija.

EU ne vlaga dovolj v EU.
Preveč podjetij „stare Unije“ na primer ustvarja očitne dobičke iz naložb v Aziji.
Povečanje tako imenovanih „okoliščin“ v Ameriki in Afriki.

EU ima zelo dobre standarde in predpise. Žal je realnost našega življenja kljub dobremu cilju precej drugačna. Ribe, ulovljene nezakonito s suženjskimi delavci, uživamo. Govedino/volno uvažamo z območij, kjer se standardi EU ne uporabljajo. Uvažamo banane, obdelane s snovmi, ki so v EU prepovedane. Skrbno in selektivno zbrane smeti pošiljamo revnim afriškim ali azijskim državam. EU bi morala sprehoditi in prevzeti odgovornost za škodo, ki jo naš življenjski slog povzroča svetu.

Šolsko izobraževanje je ena najpomembnejših faz našega življenja, ki vpliva na njegove strokovne in družbene dele. Zato je pomembno, da se to področje ne bi več izboljševalo in da ne bi zaostajali za svetovnimi trendi, če želimo dvigniti generacije prihodnosti in ne preteklost.
Kot študent, ki je neposredno vključen v izobraževanje, imam tri zamisli, kako ga izboljšati:

1. Uvedba programa „Leader in Me“ v šolah.
„Voditelj v me“ je model in proces preoblikovanja celotne šole, razvit v partnerstvu z izobraževalci, ki učence opolnomoči z vodstvenimi in življenjskimi spretnostmi, ki jih potrebujejo v 21. stoletju. Temelji na načelih in praksah osebne, medosebne in organizacijske učinkovitosti ter na močni predpostavki, da ima vsak otrok edinstvene prednosti in lahko prevzame vodilno vlogo. Uspešen primer izobraževalne ustanove „Leader in Me“ v Ukrajini je Novopecherska šola. Več o njej lahko preberete tukaj:
https://novoshkola.com.ua/en/philosophy
https://www.leaderinme.com/
2. Uvedba obveznega sortiranja sekundarnih surovin v šolah.
Razprava o pomenu ohranjanja okolja v bioloških izkušnjah ni dovolj. Pri otrocih je treba že v zgodnjem otroštvu ohraniti kulturo zavestnega in ustreznega ravnanja z odpadki.
3. Več raziskav – manj teorije.
Naravoslovnih ved se ne sme preučevati iz knjig! Izvajanje poskusov in raziskav je priložnost za boljše razumevanje bistva znanosti in motivacijo za njihovo preučevanje v poznejšem življenju.

V

zadnjih letih smo se zavedali stalne blokade EU v mednarodnih odnosih, zlasti zato, ker je treba doseči soglasje na tem področju. Poleg dejstva, da ta mehanizem znatno upočasnjuje odločanje EU na področju zunanje politike, je s soglasjem izpostavljeno nenehna razhajanja med državami članicami, ki ob številnih priložnostih ustvarja podobo proti močni in združeni EU. Zato menimo, da bi bilo treba doseči napredek pri glasovanju s kvalificirano večino. Ta

mehanizem se že uporablja pri drugih zelo pomembnih vprašanjih in deluje nemoteno, zato menimo, da v zunanji politiki ne bi smel biti drugače. Poleg tega PEU predvideva možnost uporabe glasovanja s kvalificirano večino, ne da bi bila potrebna reforma s premostitveno klavzulo (člen 31 PEU), razen na vojaškem in obrambnem področju. Po drugi strani pa bo država, ki meni, da je sprejeta odločitev zanjo znatno škodljiva, vedno lahko uporabila tako imenovano „zasilno zavoro“ iz istega člena. Da se prepreči, da bi ta mehanizem postal nekakšna pravica veta, predlagamo, da se njegova uporaba omeji na posebne okoliščine.

Nazadnje, zagovorniki soglasja trdijo, da je to edini način za majhne države, da branijo svoje nacionalne interese in dosežejo soglasno stališče vseh. Vendar nam PEU zagotavlja možno rešitev, tj. „konstruktivno vzdržanost“, za drugo pa moramo začeti razmišljati, da je dober odziv s 25 glasovi boljši od uresničitve položaja 27, vendar je bil ta

predlog pripravljen v okviru Foruma x Prihodnost Evropske unije, tj. pobude Team Europe.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je nedavno v intervjuju zapisal, da „ena od največjih gospodarskih sil na svetu, kot je Evropska unija, demokratična sila, ki ima izjemno močne vrednote, vojaška sila, sestavljena iz sedemindvajsetih držav, ne more neodvisno zagotoviti - brez podpore Združenih držav - potrebne pomoči za evakuacijo svojih državljanov in Afganistancev, ki so jih podprli.“
Poleg tega se ob upoštevanju prisilne izselitve Francije - kar je najpomembnejše za Evropsko unijo kot celoto - iz sporazuma AUKUS kot opozorilnega signala skriva. Evropska unija je
dejansko primer po vsem svetu v zvezi s človekovimi pravicami, socialnimi, podnebnimi, demokratičnimi, političnimi vprašanji in še več. Vendar sta naš položaj in vpliv v svetu vprašljiva.
Glede na dve glavni svetovni velesili, ki sta ZDA in Kitajska, bi morala Evropa postati tudi avtonomna svetovna sila.
Kot je omenil Josep Borrell, bi ustanovitev vojske EU, ki bi dopolnjevala zvezo NATO, okrepila našo strateško moč in položaj v svetu med ZDA in Kitajsko.
Pred desetimi ali dvajsetimi leti bi bilo nepredstavljivo razmišljati o skupni vojski EU, vendar bi morala EU zdaj, ko vidimo talibanski prevzem v Afganistanu ali dogovor AUKUS med Avstralijo in Združenim kraljestvom-ZDA, imeti neodvisno vojsko ter biti odgovorna in pripravljena ukrepati in braniti sebe, ko ZDA ali NATO ne bosta na tem mestu.

Evropska unija mora zagotoviti skladen razvoj vseh držav članic, tako da so na isti ravni civilizacije. Bolj mora biti dejavna pri izvajanju zakonov za preprečevanje korupcije, zniževanje cen, onesnaževanje, revščino in pomanjkanje izobrazbe mlade generacije. Ustvarjanje dobro plačanih delovnih mest, dostojno pokojninsko zavarovanje, ki ga zagotavlja država, ter kakovost proizvodov in storitev.

Herramienta se je konstruktivno vzdržala za skupno varnostno in

obrambno politiko. Zagovor EU je ena od izjemnih tem projekta evropskega povezovanja. Države članice so trenutno razdeljene med „proevropske“ in „atlantske“, saj vemo, da je zaščita Evrope naloga, ki je dodeljena izključno Natu. Vendar se vse več držav zavzema za krepitev obrambne strateške avtonomije EU. Tu bomo predlagali

razvoj „evropske obrambe“ v smislu, da bi morala Evropa okrepiti lastne strategije, ne da bi se morala neposredno zanašati na svoje ameriške partnerice. Poleg tega je vse to ključni zaveznik Nata. Z Natom

spodbujamo močno zagovarjan multilateralizem in razumemo, da ta organizacija ostaja temeljna za našo zaščito ter da mora biti sodelovanje z našimi partnerji nemoteno in izboljšano. Vendar menimo, da bi morala Evropa v sedanjih razmerah doseči napredek v zvezi s svojimi interesi in vrednotami ter tako zmanjšati svojo odvisnost od tretjih sil.

Zato menimo, da mora Evropa v sedanjih razmerah doseči napredek pri razvoju svoje obrambne strateške avtonomije in da je sama tista, ki brani svoje interese, ne da bi se zanašala na druge. Zato predlagamo večjo uporabo „konstruktivnega vzdržanja“ (člen 31(1) PEU), ki za razliko od glasovanja s kvalificirano večino predvideva možnost njegove uporabe v vojaških ali obrambnih zadevah.

Razlog za naše razumevanje, da je to najboljši mehanizem, je dejstvo, da vemo, da mora soglasje ostati prevladujoče pravilo. Ne pozivamo k prenosu suverenosti na institucije. Preprosto rečemo, da lahko države, ki želijo biti bolj vključene v ta namen, to storijo, ne da bi pri tem škodile tistim, ki si tega ne želijo, države članice pa so lahko zapostavljene, ne da bi ovirale napredek ostalih držav članic.

Poleg tega se soočamo z dejstvom, da je ena od glavnih kritik te metode ta, da to ne bi privedlo do soglasnega odgovora 27 držav članic, vendar je to mehanizem, ki bi nam omogočal hitro in učinkovito ukrepanje, poleg tega pa bi se države, ki sprva niso želele sodelovati v pobudi, če bi imele sprejete odločitve dobre rezultate, končno pridružile.

Nazadnje podpiramo besede visokega predstavnika Josepa Borrella, v katerem je v intervjuju postavil precej pravilno retorično vprašanje, ki pravi: „Ali se včasih bolje strinjate z izdajo hitre izjave na 25 z vsebino, namesto da bi več dni čakali na izdajo izjave o najnižjem skupnem imenovalcu 27?“

ti predlogi so bili oblikovani v okviru Foruma x Prihodnost Evropske unije, tj. pobude Team Europe.

MEJOR Papel ZA HIGHO zastopnik.

Infrastruktura EU je zelo zapletena, polna kratica in izjemno birokratska. EU sprejema odločitve na področju zunanje politike počasi, ta problem pa še zaostruje dejstvo, da tudi v primerih, ko ima EU enotno sporočilo, nastopa z več glasovi. Evropska

unija ni država in kot taka ne moremo trditi, da imajo njeni voditelji enake funkcije, kot če bi bili voditelji držav. Zavedamo se, da ima EU posebne značilnosti, zato je treba njena stališča prilagoditi tem državam, vendar menimo, da je čas, da naredimo korak naprej in okrepimo vlogo enega od njenih voditeljev, v tem primeru visokega predstavnika.

Načeloma bi moral biti za zastopanje odgovoren visoki predstavnik Josep Borrell, ki deluje v imenu in pod vodstvom Evropskega sveta, ki je podpredsednik Komisije. Vendar PEU predsedniku Evropskega sveta podeljuje zastopanje Unije navzven v zadevah, povezanih s skupno zunanjo in varnostno politiko, „brez poseganja v pristojnosti visokega predstavnika“. EU zastopa tudi predsednica Komisije Úrsula von der Leyen na mednarodnih srečanjih in srečanjih na vrhu, kot je skupina G20, več komisarjev pa ima pristojnosti na področju zunanje in varnostne politike. Res

je, da PEU visokemu predstavniku nalaga odgovornosti, ki jih ima na področju zunanjih odnosov in usklajevanja drugih vidikov zunanjega delovanja Unije. Vendar to usklajevanje ne poteka vedno na najprimernejši način. Zato predlagamo, da se razdelitev pristojnosti pojasni in v celoti izvede, saj bi bila to pomemben korak k izboljšanju učinkovitosti skupnih ukrepov in v vsakem primeru pri opredelitvi področij ukrepanja, ki jih mora upoštevati SZVP.
Poleg
tega se zavzemamo za to, da je treba okrepiti dvojno naravo, ki je že pripisana VP. Ta vodja je ključnega pomena, saj je poleg tega, da je podpredsednik Komisije, predsednik Sveta za zunanje zadeve, ki zastopa institucijo, ki se bolj ukvarja s splošnim interesom EU, in drugo, ki se bolj osredotoča na interese držav članic.

EU mora pri svojem zastopanju doseči napredek, če pa želi tretja država stopiti v stik z njo, bi morala to storiti z institucijo, ki zastopa EU kot celoto, ne pa s 27 državami. S tem ne želimo reči, da bi bilo treba zanemariti interese držav - pravzaprav ne bi smeli nikoli zagovarjati strategije, ki bi škodila kateri koli od 27 držav –, za kar pa imamo visoko predstavnico, ki bo zadolžena za usklajevanje strategij in zagotavljanje interesov vseh.

Glede na navedeno predlagamo, da se vloga predsednika Evropskega sveta zmanjša, tako da so za zastopanje EU navzven odgovorne institucije, ki zastopajo EU kot celoto, in ne EEMT.

Ti predlogi so bili oblikovani v okviru Foruma x Prihodnost Evropske unije, tj. pobude Team Europe.

Od kod prihaja Evropa? Kako velik je? Ali je omejena na 27 držav, ki sestavljajo Evropsko unijo?
Da bi se Evropa lahko soočila z novimi svetovnimi izzivi (kitajske gospodarske igre, vojaške igre ZDA v različnih krajih sveta), bi morala poiskati svoje korenine in preseči to, kar pomeni Zahodna Evropa. Evropejci so tudi Norveška, malteščina, irščina, ruščina, francoščina, Ukrajinci, Nemci, Čehi, Italijani, Romuni in Litovci itd.

1.Evropska unija bi morala spremeniti svojo politično strukturo v Združenih državah Evrope

2.Evropski parlament bi moral imeti ustavo, vrhovni zakon in vlado z vsemi pooblastili.

3.Evropska unija nima vojaške strategije.

4.Nazivne države, kot so Ukrajina, Belorusija in Rusija, so le zato, ker niso 100-odstotno demokratične, strateška napaka. Na zemljevidu je celina Evrope velika... celo Turčija ima ozemlje v EU.

PS: Če Evropska unija v prihodnjih letih ne bo posodobila in prestrukturirala, gospodarska moč najbolj bogatih držav ne bo zadostovala za ohranjanje povezanosti nas

Med Irsko in Ukrajino potrebujemo brezvizumski režim. Od leta 2017 lahko Ukrajinci potujejo v vse države EU brez vizumov, razen v Irsko. Hkrati irski državljani nimajo težav pri vstopu v Ukrajino. To se ne zdi pravično. Z lažjim potovanjem bi morali okrepiti sodelovanje in tesnejše odnose med dvema državama.

Ukrajini, Gruziji in Moldaviji bi bilo treba zagotoviti jasne možnosti za članstvo in njena merila. Danes pobuda vzhodnega partnerstva ne zadostuje za te države, saj že imajo pridružitvene sporazume in različne razsežnosti sodelovanja. Menim, da so že izčrpali vse možnosti tega partnerstva. Zato je izjemno pomembno reformirati pobudo vzhodnega partnerstva in razlikovati med državami, ki si prizadevajo postati članice EU, in tistimi, ki so zadovoljne s sedanjo ravnjo partnerstva. Prepričan sem, da bo koristil Ukrajini, Gruziji in Moldaviji na eni strani ter EU na drugi strani.

Zagotoviti prepoznavnost ukrepov EU v tujini.

Izjemen primer tega, da EU ni sporočila svojih dosežkov pri pomoči tuji partnerici, je kampanja za pomoč proti koronavirusu na Balkanu in v državah vzhodnega partnerstva. Medtem ko EU vlaga milijone evrov in daruje na tisoče cepiv, Ruska federacija in Kitajska še naprej zmagujeta na informacijskem področju, saj svoje izjemne dosežke opisujeta kot prvine. Razmere so povsem enake z uradnimi programi in dejavnostmi EU, namenjenimi pomoči prebivalstvu nekaterih držav in skupin prebivalstva: pogosto ne le prebivalci EU, temveč tudi prebivalci teh ciljnih držav, ne vedo za možnosti takih programov EU. V skladu s tem se pojavlja velikanski problem pri obveščanju o uspehu EU na mednarodnem prizorišču. Da bi ga rešili, je mogoče na primer izboljšati spletno stran ESZD, saj ni le neprimerna za uporabo, temveč tudi pogosto ni prevoda v številne jezike EU. Drug način za rešitev tega problema je usklajevanje z vladami držav članic EU pri pripravi ciljno usmerjene informacijske kampanje za prebivalce nekaterih regij EU o dejavnostih EU v tujini.

V zvezi z obrambno misijo

Estratégica AUTHONOMIA se sprašuje o tem, da je EU svetovna sila, vendar je ta izjava omejena le na gospodarsko področje. Današnje velike sile (kot so ZDA, Kitajska ali Rusija) še vedno niso resne pri zagotavljanju trdnih zunanjepolitičnih odzivov.

Evropa se mora usmeriti v strateško obrambno avtonomijo. Poleg tega menimo, da ne bi smeli prekiniti vezi z Natom in da napredek v zvezi s tem ne bi smel pomeniti prenosa suverenosti, temveč več sodelovanja in usklajevanja med 27 državami članicami. Zavedati se moramo, da nismo država, zato smo izpostavljeni še številnejšim grožnjam, saj nas je laže destabilizirati.

Pripravljeni moramo braniti naše vrednote in načela, tudi če naši partnerji ne želijo sodelovati z nami, kar zahteva edinstveno, jasno in jedrnato projekcijo. Prizadevati si moramo za mednarodni akter, ki ni odvisen od strategij naših partnerjev, temveč ima lastne strategije.

Da bi dosegli zgoraj navedeno, predlagamo, da se osredotočimo na razvoj stalnega strukturnega sodelovanja. Tako bi lahko postali svetovna sila na področju obrambe in premaknili bi se na mesto, ki bi ga Evropa morala imeti v svetu. Čeprav države EU kot celota vsako leto porabijo več kot države, kot sta Kitajska in Rusija,

ne razumemo, da so njihove vojaške zmogljivosti veliko manjše od vojaških zmogljivosti teh dveh držav. To zahteva večje usklajevanje, popolno odpravo podvajanja med državami članicami pri vojaški proizvodnji in raziskavah ter odpravo konkurence za izvoz orožja. Menimo

tudi, da bi bilo treba vojaške izdatke povečati na 2 % nacionalnega BDP. Te naložbe ne bi smeli obravnavati kot porabo, temveč kot naložbo za prihodnost in našo varnost. Poleg tega bi uresničili dvojni cilj, po eni strani, da Evropa postane vojaška sila, po drugi strani pa spoštovati minimum, dogovorjen v zvezi z Natom. Skratka, to pomeni, da mora EU več in bolje porabiti za obrambo Evrope.

Prizadevamo si tudi za izboljšanje vodilne vloge držav v misijah PESCO. Preseči moramo države, ki prevzamejo vodilno vlogo, in si prizadevati, da to stori ena sama institucija. Na ta način bi odpravili oviro, saj imajo države z najvišjimi vojaškimi zmogljivostmi pomembno vlogo v škodo manjših. Poleg tega nasprotujemo temu, da bi PESCO odprli za sodelovanje s tretjimi državami, saj bi moral biti ta mehanizem, ki nam omogoča premik k naši avtonomiji, izključno EU, sicer bi bili spet odvisni od odločitev tretjih držav, ki ne bi smele sovpadati z našimi.

Ta predlog je bil pripravljen v okviru Foruma x Prihodnost Evropske unije, tj. pobude Team Europe.

S krepitvijo PAPERJA EVROPSKEGA PARLAMENTA z uresničevanjem

ciljev demokratizacije Evropske unije, ki so bili prvotno določeni v Lizbonski pogodbi, in njenim približevanjem javnosti, ter ob upoštevanju manjše vloge Evropskega parlamenta, ki simbolizira demokracijo v Uniji, na področju skupne zunanje in varnostne politike, se predlaga okrepitev vloge Parlamenta na slednjem področju, da bi prispevali k demokratizaciji Evropske unije.

V preteklosti se je Evropski parlament, drugače kot na področju SZVP, štel za vse večje število vprašanj, zato je prešl iz zgolj posvetovalne vloge v postopek soodločanja, pri katerem je bil enakovreden Svetu. Z Lizbonsko pogodbo je bil ta postopek preimenovan v redni zakonodajni postopek, skupno pa je ta postopek urejal več kot štirideset novih politik, med drugim na področjih, kot so zunanja trgovina, okolje itd.

Čeprav je res, da ta postopek ne bi bil učinkovit na področju SZVP, ker je večinoma izvršen, menimo, da je bistveno, da ima Evropski parlament tako ali drugače večjo vlogo, kot jo ima na tem področju, kot se je zgodilo na zgoraj navedenih področjih. Zato predlagamo, da bi moral imeti Parlament zaradi okrepitve vloge Evropskega parlamenta brez poseganja v zagotavljanje večje učinkovitosti in hitrosti odločanja na področju SZVP večjo vlogo pri odgovornosti za odločitve, sprejete v okviru skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije.

Prepričani smo, da bo ta sprememba prispevala k nadaljnji demokratizaciji skupne zunanje in varnostne politike ter posledično Evropske unije in tako izpolnila cilje, določene v Lizbonski pogodbi.

Ta predlog je bil pripravljen v okviru Foruma x Prihodnost Evropske unije, tj. pobude Team Europe.

EU mora spodbujati tesnejše vezi z Afriško unijo.
Afriška unija ima trenutno težave pri izvajanju oblasti in združevanju svojih članic, vendar je v zadnjih letih pokazala rast in potencial. Verjamem, da si mora EU prizadevati, da bi svoje strokovno znanje in vpliv dala uspehu Afriške unije, hkrati pa spodbujala gospodarske naložbe in kulturne vezi med našima celinama. V preteklosti je imela EU razmeroma otoško miselnost v zvezi s kulturo in celo v primerih, ko sodeluje z ZDA, Avstralijo, Japonsko itd., se osredotoča na visoko razvite države. Afrika doživlja nekaj tehnološkega preporoda, saj postaja cenovno dostopnejša in prenosna elektronika splošno dostopna. Poleg tega je afriško prebivalstvo na dobri poti, da raste neverjetno, pri čemer se pričakuje, da bo do leta 2050 doseglo 2,5 milijarde. Zato je nujno, da Evropejci in Evropejke ne zanemarjamo potenciala in prihodnosti celine, zlasti ker imamo dostop do visoko izobražene delovne sile, ki se v Afriki še ni razvila v enaki meri. Ne smemo pozabiti na vlogo, ki jo je imela Evropa v afriški zgodovini, pogosto gre za sramotno, ki bi jo lahko prezrli, vendar namesto prebijanja celine upam, da bomo lahko naredili nekaj sprememb za naše pretekle pomanjkljivosti in našim sosedam ponudili vodilno vlogo na jugu.
Menim, da obstaja velik potencial za naložbe, čeprav nekateri menijo, da je to visoko tveganje, če ga lahko zavarujejo ECB in druge institucije, kar bi lahko sprožilo verižni odziv rasti in stabilnosti v regiji, ki se je pogosto umirila in bila prisiljena zanašati se na izvoz, namesto da bi razvila svoje domače trge. Infrastruktura in drugi projekti, kot so univerze, ne bi koristili le lokalnim prebivalcem, temveč tudi Evropejcem, ki trgujejo s celino in jo želijo obiskati, pri čemer ne bi niti upoštevali inovacij in prodorov, do katerih bi lahko prišlo, če bi ljudem omogočili dostop do teh zmogljivosti. To spominja na namig Stephena Jaya Goulda: „nekako me nekako zanima teža in konvolucije Einsteinovih možganov kot skoraj gotovo, da so enako nadarjeni ljudje živeli in umrli na bombažnih poljih in v ponjavah.“
Hvala za vaš čas.

Da bi bilo spoštovanje človekovih pravic učinkovitejše, predlagamo razširitev globalnega režima sankcij na področju človekovih pravic na Švico in Združeno kraljestvo, ki sta leta 2020 že odobrila podoben režim. Na ta način bi zamrznili premoženje in premoženje tistih, ki so kršili človekove pravice v Evropski uniji, Švici in Združenem kraljestvu, njihov vstop na ta ozemlja pa bi bil prepovedan, s čimer bi ponovno potrdili zavezanost celotne celine ničelni strpnosti do tistih, ki spodkopavajo svoboščine in kršijo temeljne pravice posameznikov, kot so zapisane v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah.

Ob spoštovanju suverenosti teh držav menimo, da je lahko vključitev Združenega kraljestva in Švice v režim sankcij EU zelo koristna glede na namen, ki naj bi ga ukrep dosegel. Zato predlagamo, da se po tem, ko bo Svet soglasno potrdil režim sankcij, Švico in Združeno kraljestvo pozove, naj za vsak primer posebej ocenita uporabo režima sankcij tudi na njunem ozemlju. Na ta način bodo EU, Švica in Združeno kraljestvo sodelovale, da bi zagotovile tudi spoštovanje pravic in svoboščin vseh državljanov zunaj svojih meja.

Poleg tega bi lahko ESZD vključila mehanizme za lažje usklajevanje izvajanja sankcij s strani partnerjev EU, s čimer bi s političnim dialogom pomagala sprejeti podobne pobude v okviru svojih zunanjih politik. Nazadnje menimo, da je ta režim sankcij, ki se uporablja v sodelovanju z drugimi pooblastili, zelo koristno orodje za spremembo ravnanja subjektov, ki kršijo človekove pravice.

Ti predlogi so bili pripravljeni v okviru foruma x prihodnost Evropske unije, pobude Ekipa Evropa.

Izstopi iz Nata, ustanovi vojaške sile EU.

Širiti ideje miru in ljubezni po vsem svetu.
Corpore sano v mens sani.
Napredek in pravičnost za vse.
Varstvo človekovih pravic.
Trajnostni razvoj.
Ljubezen

Medtem ko misije in operacije SVOP redno poročajo strukturam EU, podroben operativni načrt (OPLAN) in z njim povezane izvedene ocene ne presegajo meja civilne družbe. Poleg tega so sistemski, poglobljeni in resnično neodvisni pregledi njihove uspešnosti pomanjkljivi, zaradi česar operacije nimajo strategije, ki bi jasno opredelila interese in prednostne naloge EU v njih, potrebne vire in njihovo uporabo. Prav tako ni uveljavljene politike vrednotenja, ki bi bila opremljena z metodološkimi orodji za ocenjevanje misij SZVP, kar bi oviralo samokritičnost, učenje in odgovornost, saj bi uveljavljena metoda ocenjevanja podpirala zunanje ocene, kar bi povečalo legitimnost operacij.

Čeprav so misije, ki so se doslej izvajale, služile kot laboratorij za postopen razvoj postopkov EU ter civilnih in vojaških organov za krizno upravljanje, niso opravile postopkov kritičnega ocenjevanja. Na ta način je bil prezrt demokratični proces, ki je potreben za zagotovitev spoštovanja vrednot in interesov Unije, kar je otežilo izboljšanje delovanja.

Razumevanje postopkov ocenjevanja kot ključnega učnega orodja Evropske unije za razumevanje ne le tega, kaj deluje, temveč tudi zakaj in v kakšnih okoliščinah, predlagamo, da se razvije fiksna in razpoložljiva metoda ocenjevanja na področju civilnih in vojaških operacij SVOP, pod pogojem, da ne škoduje strateškim interesom EU, na primer v misijah, namenjenih vojaškemu usposabljanju, kar prispeva k opredelitvi prednosti in težav v operacijah SVOP ter omogoča doseganje zastavljenega cilja z optimizacijo razpoložljivih sredstev. Natančneje, predlagamo, da ESZD razvije politiko ocenjevanja za vsak mandat, ki po eni strani vključuje ocenjevalni okvir, vključno z načeli in standardi, ki jih je treba uporabiti, po drugi strani pa postopek za upravljanje ocenjevanja. Te ocene bi nam v bistvu zagotovile preglednost, ki bi pripomogla k izboljšanju odnosov z našimi partnerji in deležniki ter povečala učinek naših operacij – doseganje predlaganega reševanja sporov.

Kot primer predlagamo metodo ocenjevanja Annemarie Penn Rod.

Le če vemo, ali SVOP pravilno izvaja svoje civilne in vojaške operacije, je mogoče sklepati, da je EU učinkovita pri obvladovanju konfliktov. Ta zmogljivost pa bi pripomogla k oblikovanju skupne strateške politike, ki bi EU omogočila večjo vlogo na področju mednarodne varnosti.

Ti predlogi so bili pripravljeni v okviru foruma x prihodnost Evropske unije, pobude Ekipa Evropa.

Federalizirati večino institucij, da bi lahko delovali z usklajevanjem v času težav (to vključuje vojsko). Subjekt, ki bi bil močan in odločen proti podnebnim spremembam (projekt depresije Katare in prenos puščav v gozdove z „zeleno vojsko“)

Mladi evropski veleposlanik v Gruziji.

Gruzija, Moldavija in Ukrajina bi morale v bližnji prihodnosti postati članice EU. Zdaj je izjemno pomembna reforma pobude za vzhodno partnerstvo. Živimo v zelo hitri realnosti, v kateri izgubljamo veliko priložnosti za vse.

EU ima kot regionalni akter pomembno vlogo pri prednostnih nalogah zunanje politike Gruzije. EU bi morala biti bolj vključena v države članice vzhodnega partnerstva. Zlasti je treba prek različnih povezav z EU spodbujati in bolj angažirati povezano trojko.

Mladi bi morali biti bolj vključeni v prihodnost vzhodnega partnerstva. Slišati bi jih bilo treba o obetih in izzivih vzhodnega partnerstva. Gruzijska vlada bi morala razmisliti o zamislih in viziji mladih glede prihodnosti Evrope in EU na splošno v Gruziji.

EU mora braniti svoje prodemokratične vrednote in se ne vračati nazaj v druge države. Nato bi moral ostati trden obrambni mehanizem, vendar bi se moral uporabljati le za ohranjanje miru in varnosti znotraj svojih meja. Kot smo videli, se lahko med zahodom in državami, kot sta Poljska in Madžarska, pojavijo razlike v interesih. Nesprejemljivo je, da imajo regije, ki ne spodbujajo evropskih vrednot. Zakonodajo EU je treba razširiti in uporabljati povsod v EU, da bi preprečili diskriminacijo. Močni zavezniki so dobra prednost in EU bi si morala prizadevati za okrepitev odnosov z ZDA in Kanado. V idealnem svetu bi morale vse države z enakimi vrednotami in miselnostjo ostati združene.

Evropa zaostaja, priznati jo moramo, EU pa odhod najame.
Medtem ko združena država že leta ohranja svojo moč in večstranskost, zlasti digitalno
Postali so nepogrešljivi (odličen primer so sporazumi GAFA! )
V tem času je Kitajska potrebovala svoj čas in stalno povečevala svojo moč ter jo sčasoma postala neizogibna, zlasti s strani industrije.
Evropa je „trdno“ naredila kar koli.
Med krizo zaradi COVID-19 je državam omogočila, da naredijo postrvi na svoji strani, namesto da bi centralizirale ustvarjanje cepiva in določile pravila za boj proti bolezni.
Še huje je, da smo odvisni.
Evropa si je želela, da bi bila ta baza sila, ki bi lahko tekmovala s takratno enotno državo.

Dolgoročno moramo spremeniti oblikovanje evropske socialne mreže na gospodarski podlagi, da bi preprečili gospodarsko vmešavanje drugih držav. In poglobljene raziskave o tem, kako bi lahko Evropa postala forum, ki bi lahko tekmoval s svetovno močjo, ne da bi bil v celoti odvisen od drugih, in da bi Evropa lahko komunicirala enako

VKLJUČUJE RAPIDA BALCANILOR
SCHENGENSKI STABILIT CU RO SI BG
SOMAJ UNITAR CA BANI V UE.CORELAT PONDERAT
ARMATA SI SEF DE STAT UE
HITRO

Vidimo zaostritev svetovnega spopada med ZDA in Kitajsko. Kratkoročno ali dolgoročno bomo imeli novo hladno vojno. Toda če EU ne bo treba brezpogojno ukrepati na strani ZDA v takih razmerah, s katerimi se soočamo tudi med nami, mora EU končno delovati enotno navzven! V ta namen mora obstajati pravi evropski minister za zunanje zadeve, ki lahko določi splošne smernice na nacionalni ravni in odgovarja Evropskemu parlamentu. EU je lahko v tem primeru globalna sila pod enakimi pogoji.

Nujno je, da EU uskladi svoj pravni sistem in izvede novo uredbo v zvezi s pravom o tujih naložbah. Tuji kot v „zunaj EU“, zlasti v zvezi s Kitajsko. Okvir EU za pregled neposrednih tujih naložb ne ščiti dovolj ključnih evropskih sredstev in kolektivne varnosti. EU je bila vedno odprta za tuje naložbe, zlasti neposredne tuje naložbe, zato je čas, da to stališče ponovno preučimo. So nujen element gospodarske rasti in pozitivna dinamika. Vendar lahko pomanjkanje ustrezne ureditve in omejitev ogrozi nacionalno varnost. Poglejmo primer Kitajske. Naši trgovinski odnosi s Kitajsko so neuravnoteženi, saj se tuji vlagatelji na kitajskih trgih soočajo z znatnimi omejitvami, kitajski vlagatelji pa imajo skoraj prost dostop do trga EU. Na primer, v imenu projekta Belt and Road so kitajska državna podjetja samo v zadnjih nekaj letih izvedla nakupe pristanišč v Španiji, Italiji in Grčiji. Kitajska državna podjetja zdaj obvladujejo približno desetino vseh zmogljivosti evropskih pristanišč. Navesti je mogoče še veliko drugih primerov, kot je kitajsko podjetje, ki kupuje ogromno ozemlje na podeželju v Franciji, zaradi česar lokalna kmetijska podjetja ne morejo preživeti. Mehanizem pregleda ne bi smel upoštevati le, ali bi tuje naložbe lahko vplivale na enotni trg EU, temveč tudi, če vplivajo na nacionalno varnost katere koli članice. Vzpostaviti bi bilo treba mehanizme za pridobivanje nekaterih sredstev (npr.: Pristanišča). Vzpostaviti bi bilo treba CLEAR LIST evropskih sredstev, ki so v nacionalnem interesu in interesu EU, da se zagotovi jasen pravni okvir. Dobro je imeti močno zunanjo politiko in imeti močan položaj za soočenje z Rusijo ali Belorusijo, vendar je strateška napaka, da se tuji vplivni državi omogoči, da svojo pot v EU zahrbtno kupuje.

Evropski minister za zunanje zadeve

Evropska vojska: Zmanjšanje stroškov in izboljšanje stavke

Povečanje razvojne pomoči in sodelovanja
Trgovinski sporazum samo z državami, ki spoštujejo vrednote EU: uporabite gospodarsko moč in ne znižujemo naših standardov.
Postati močnejši akter v mednarodni diplomaciji/konfliktnih razmerah: začenši s konferenco COP26.

Živjo

Menim, da številni ljudje menijo, da Evropska unija danes izgublja zagon. Zaradi prevlade ZDA in vse odločnejšega delovanja Kitajske na mednarodnem prizorišču se zdi Evropa šibka ali krhka. Zato si želim, da bi Evropska unija pospešila drugo hitrost, da bi hitreje in bolj soglasno sprejemala odločitve. Če naj bi več AMEM odigralo več, je le vloga na mednarodnem prizorišču.

Menim, da Evropa potrebuje evropsko vojsko.

Spodbujanje proizvodov „izdelano v Evropi“.
To bo izboljšalo trgovino.

potrebujemo evropsko vojsko.
Raznolike kulture, izboljšanje vojaških tehnik, močnejše. Več obveščevalnih podatkov, ki imajo v vsaki državi drugačno vojsko, ne vidim...

EU bi morala kaznovati države v EU, ki ne skrbijo za vključevanje in temeljne človekove pravice, vendar bi jim morala dati tudi predhodno obvestilo in čas, da spremenijo svojo zakonodajo. Poleg tega bi si morala EU skupaj z državami v njej prizadevati za rast in promocijo proizvodov, proizvedenih v EU.
Prav tako potrebujemo podporo mladim odraslim, ki se želijo preseliti iz ene države v drugo, in podporo mladim na splošno.

Prostovoljski projekti evropske solidarnostne enote (Erasmus+) za več kot 30 državljanov tretjih držav (zlasti za sosednje države). Povezati vrednote in videe EU, saj bodo ti učitelji, voditelji prihodnje generacije.
To je zlasti pomembno za države kandidatke ali sosednje države EU.

1.Izobraževanje je izjemno pomemben vidik našega življenja. Potrebno je, da se premikamo in razvijamo kot celoto (kot Evropa), kaj nas združuje.Z drugimi besedami, kakšna je naša skupna zgodovina? Moja ideja je, da bi bilo treba v vseh evropskih šolah poučevati o zgodovini EU in njenem prispevku k sodobnemu svetu. Razlog za to je, da v Grčiji in drugih državah prisotnost EU v našem vsakdanjem življenju ni tako opazna, kot jo ponuja. Poleg tega lahko z znanjem o njej in o načinu njenega delovanja uspevamo z generacijo prihodnosti.
2.Evropa potrebuje lastno vojsko. Vsaka država, ki zasliši posamezno vojsko, ni tako učinkovita, kot bi bila evropska.

Imeti skupno mednarodno stališče. Da sprejme stališče v e.u državah članicah, vendar je našlo soglasje, ki ga bodo izrazili vsi. E.u. bi moral biti zgled pri oblikovanju modela za upravljanje premoženja, ki bi uravnotežil zdravje, izobraževanje, pravo in vse njene državljane.

Želim si, da bi imeli v prihodnosti veliko varnosti. Ker je na planetu vse več ljudi, lahko upamo na več težav. Želim si, da bi se obramba razvila v državah EU, vendar bi vedno pomagala ljudem, ki so zunaj EU. Če se zgodi naravna nesreča, bi morala država takoj prejeti podporo iz evropskih skladov in poslati potrebne zaloge. Želim si, da bi se EU osredotočila na obrambo članic EU, ne pa na pomoč državam, ki potrebujejo pomoč.
Andrija ŠUŠNJAR 3.c

Kakšna je po vašem mnenju prihodnost?
Zagotoviti želimo krepitev mednarodne varnosti v prihodnosti, da bi preprečili konflikte. Želimo, da bi bila EU učinkovita in proaktivna s svojimi silami ter da bi dejavno spodbujala mir in končala konflikte. Če želimo, da so vse države Evropske unije enako povezane, ne le velike.
Ana Lovrinčević in Marijeta Brničević

Varnost IN ODGOVORNA
varnost in obramba sta dolžnost držav članic EU. Državljani želijo, da bi EU postala odgovorna za varnost v državah članicah. Obstaja možnost ustanovitve Evropske obrambne unije. Varnost in obramba sta zelo pomembna elementa za prihodnost EU. Menim, da bi morala imeti EU kruto obrambo in telesno obrambo, da bi lahko učinkoviteje rešila nesporazume in ustrezneje poskrbela za vsakega posameznika. Varnost bi morala zagotoviti, da so ljudje na mejah posebej obravnavani in kontrolirani, da se prepreči uvoz nevarnih in prepovedanih snovi, zlasti na mejah med državami članicami EU in državami, ki niso članice EU.

Menim, da bi morale imeti članice EU določeno stopnjo avtonomije v odnosu do tretjih držav. Prečkanje meja prek EU bi moralo biti za nas neovirano, potniki iz tretjih držav pa bi seveda lahko vstopili v državo, vendar z večjimi kontrolami. Pravice vseh ljudi bi morale biti zakoreninjene v vseh državah članicah EU. Na vseh območjih bi morala biti dobro opredeljena in nadzorovana. Uvesti bi bilo treba stroge kazni za kršitve temeljnih človekovih pravic in potreb.

Po našem mnenju bi morali člani Evropske unije pomagati drug drugemu in državam, ki niso del nje in so jih prizadele naravne nesreče, bolezni in revščina. Med seboj bi morale sodelovati in spodbujati njihov razvoj. Strpnost in občutek skupnosti vodita k boljši in svetlejši prihodnosti.

Zunanja politika in človekove pravice so izjemno kompleksna tema. To vključuje vprašanje migrantov. Po eni strani vsi vemo, kaj se dogaja v Afganistanu in Siriji ter koliko ljudi beži domove, da bi si poiskali boljše in mirnejše življenje v Evropi. Kakovost ljudi je, da so pripravljeni pomagati drugim, ki potrebujejo pomoč, in to je tisto, kar je Evropa poskušala storiti v zadnjih nekaj letih. Po drugi strani pa množični vstop migrantov v Evropo spreminja etnografski prikaz. Evropo potiskajo v svoje tradicije in običaje, ki se bistveno razlikujejo od evropskih. Zaradi naraščajoče brezposelnosti in nepismenosti najpogosteje živijo v zelo slabih soseščinah (ghetih), kjer so razmere nečloveške. Njihov cilj je razbiti v razvite evropske države. Postavlja se vprašanje, zakaj se migranti ne približujejo državam, ki so bolj podobne svoji kulturi kot Katar in Saudova Arabija.

Skupna varnostna in obrambna politika (SVOP) je sestavni del zunanje politike EU. EU je z vojaškimi operacijami in civilnimi misijami prispevala k regionalni in svetovni stabilnosti. SVOP se že od začetka odziva na spreminjajoče se regionalne varnostne razmere. Imela je ključno vlogo pri kriznem upravljanju v neposredni in širši soseščini EU, je pa tudi bistven del širšega pristopa EU k zaščiti Evrope in krepitvi zmogljivosti. Čeprav je Lizbonska pogodba utrdila mehanizem kriznega upravljanja EU, je globalna strategija EU določila novo raven ambicij za obrambo EU. Poleg operativne vloge SVOP v celostnem pristopu EU k krizam globalna strategija EU poudarja, da mora EU postati zmogljivejši in učinkovitejši branilec. Pobude, kot so Evropski obrambni sklad, usklajeni letni obrambni pregled (CARD) in skladnejše financiranje operacij EU ter prizadevanja za krepitev zmogljivosti, so namenjene podpori strateške avtonomije EU ter evropske obrambne tehnologije in industrijske baze. Med dogajanjem zunaj EU in varnostjo v Evropi obstaja močna povezava. V hitro spreminjajočem se svetu so varnostni izzivi postali bolj zapleteni, večrazsežnostni in tekoči. Nobena država članica EU se s temi grožnjami ne more soočiti sama. Kar zadeva varnost, so interesi vseh držav članic neločljivo povezani. EU je varnost v svoji globalni strategiji uvrstila med prednostne naloge in si je v zadnjih letih prizadevala ustvariti pogoje za tesnejše sodelovanje držav članic na področju obrambe. Dosežen je bil velik napredek - več dela ga bo utrdilo. Varnost, ki jo zagotavlja EU, je zelo pomembna za našo prihodnost. Zdaj kot otroci ne želimo biti strah pred tem, kaj se bo zgodilo pozneje, zato smo pri preučevanju vsega, kar se dogaja v zvezi s tem vprašanjem, zelo zadovoljni, saj vidimo, da si prizadevajo za boljšo prihodnost.
Petra Ugrin i Zara Mužinić

Trendi v zvezi z rastjo prebivalstva, migracijami, izobraževanjem, stopnjami revščine, opolnomočenjem žensk, urbanizacijo, tehnološkim razvojem in bolj poglobljeno bodo oblikovali prihodnost človekovih pravic. V prihodnosti bo svet zagotovo bolj urban, bolje izobražen in bolje povezan. Migracije s podeželja bodo spodbudile rast mest, vendar bodo tudi migranti prečkali meje.
Učinki podnebnih sprememb na človekove pravice - prisilno razseljevanje, vse večje težave pri dostopu do osnovnih potrebščin, grožnje za življenje. Verjetno je, da se razmere, v katerih se lahko ljudje, ki predstavljajo grožnjo, ubijajo in ne aretirajo, nenehno širijo.
Kar zadeva demografska vprašanja, bo morda najpomembnejša podvojitev prebivalstva, ki živi v revnih četrtih.
Napredek v izobraževanju (tudi po osnovni šoli), rastoči srednji razred ter boljši dostop do informacij in komunikacijskih sredstev bi lahko kazali na večjo opolnomočenje posameznikov. To bi lahko izboljšalo posameznikovo sposobnost.
Trendi urbanizacije lahko še povečajo zanimanje za človekove pravice in zmožnost ljudi, da se organizirajo za zaščito svojih pravic, ter povečajo migracije.
Josipa Domikulic i Katja Marinkovic

Morali boste razpravljati o alternativi med več naložbami v migracije (A) in obrambo (B) in ne v kohezijo (D) in kmetijstvo (E) (ali drugače). To bo razkrilo državljanstvo ali se osredotočilo na to, kar je prednostna naloga EU: A) Evropa, ki predstavlja kritično maso za svetovna vprašanja (migracije in obramba); B) Evropa, ki spodbuja notranjo solidarnost in prerazporeditev bogastva Lee
Mikulića
Mihaela
princa Gabrile Koštića
Marije Budića Leta
Ane Bilokapića

Morali boste razpravljati o alternativi med več naložbami v krepitev euroobmočja (C) (19 držav članic), namesto da bi več vlagali v mobilnost mladih (H) v vseh 27 državah članicah.

To bo razkrilo navdušenje državljanov glede tega, kaj je najnujnejše v EU:

A) stabilizirati, okrepiti in poglobiti povezovanje v euroobmočju, tako da se drugi lahko pridružijo, vendar brez strahu pred Evropo 2 hitrosti;

Ustvariti evropsko identiteto med 27 državami članicami, ki bo vlagala v mobilnost prihodnjih generacij z EU kot celoto.
Antonia Lea Knežević

Da bi državljani pravičneje poučevali otroke, bi morali imeti bolj ustvarjalno izobrazbo.

EU mora nadzorovati svetovni mir

Luka Kulić in Antun Tomašević

Moj namen je izboljšati komunikacijo med svetom in EU.

Moje Dominje jeă poboljšati Komunikaciju EU s ostatkom svijeta.

EU mora kontaktirati vas će se tražiti da razgovarate ozeki između Više ulaganja u Jačanje (C) (19država/23) umjesto ulaganja Više u mobilnost mladih (H) u svih 27 država članica.

Za će otkriti orjentacije građana o onome što je hitnije u EU-u:
(
a) Stabilizirati, ojačati i produbiti integraciju unutar eurozone, ostavljajući je otvorenom zadrugi da se pridruže, ali bez straha od Evrope s 2 brzinom;

b) Stvoriti Europski identitet među svih 27 država članica, ulažući u mobilnost budućih Generacija sa cijelom EU.